1. UVOD

 

Kadar razmišljamo o človeku in naravi prijazni energiji, je edini pravi odgovor PLIN. Je varčen in hkrati radodaren. Za uporabnika predstavlja zanesljiv in sorazmerno poceni vir toplotne energije z veliko tehnološkimi prednostmi. V tehnični praksi se je izkazal kot izredno čist vir energije, ki ga po svoji tehnološki uporabnosti prekaša le električna energija. Zaradi svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti je plin izredno priljubljen, saj omogoča natančno nastavitev moči kurišča ter istočasno doseganje termičnih in kemijskih vplivov na snov, ki jo obdelujemo v procesu.

 

Glavne prednosti plinastega goriva so :

+ zgorevanje, ki ne osnažuje okolja;

+ proces zgorevanja je ekonomičen, visok izkoristek;

+ možna je zanesljiva in avtomatizirana regulacija zgorevanja;

+ enostaven transport na mesto uporabe;

+ čisto delovno mesto;

+ hitra obratovalna pripravljenost;

+ ne zahteva rezervoarskega prostora ( zemeljski plin );

+ plačuje se že porabljena energija;

 

Glede na izvor delimo pline v tri večje skupine :

1. plinsko družino: klasični mestni plin in koksni plin. Pridobivamo ju s suho destilacijo premoga in s termokatalitičnim cepljenjem ogljikovodikov. Izgorevanje plina je dobro, gori s kratkim modrim plamenom in je lažji od zraka.

2. plinska družina: zemeljski plin in naftni plin. Zemeljski plin se kot naravno bogastvo pridobiva iz zemeljskih vrtin. Preko sistema magistralnih plinovodov in regulacijskih postaj ga vodimo do posameznih potrošnikov. Zgoreva z dolgim plamenom in je lažji od zraka.

3. plinska družina: utekočinjeni naftni plin (propan, propen, butan, buten) pridobivamo ga kot naravni plin pri predelavi zemeljskega plina ali kot stranski produkt v rafinerijah pri proizvodnji bencina. Že pri relativno nizkem tlaku in normalni temperaturi se utekočini, pretvarjanje v plinasto stanje poteka šele pri potrošniku tik pred njegovo uporabo. Pri zgorevanju so konci plamena rumeno obarvani, njegova specifična gostota je večja od 1, zato je težji od zraka.

 

Kaj je TNP ?

TNP je predvsem mešanica ogljikovodikov propana in butana, ki se v čisti obliki v naravi ne pojavlja.Pridobivamo ga le ob predelavi nafte.Nafta in naravni plin se običajno pojavljata na skupnih nahajališčih - naftnih poljih. Zemeljski plin, pridobljen na naftnih poljih, vsebuje poleg osnovnih sestavin metana, etana, ogljikovega dioksida in dušika, še od 5 do 10 % propana in butana. Iz mešanice ogljikovodikov, dušika in ogljikovega dioksida, ki tvorijo surovi zemeljski plin, izločajo v degazolinažah propan in butan, da se tako izognejo nevšečnostim zaradi tvorbe kondenzatov v plinovodih. Zelo važen rafinerijski proces je kreking, kjer višje ogljikovodike segrejejo na cca 500 stopinj C, pri čemer razpadejo v pisano mešanico nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov. Ta postopek daje iz dovedene surovine tudi do 30% sestavin, ki tvorijo TNP.

Njegova glavna privlačnost je povezana z njegovo dvojno naravo. V tekočem stanju lahko po svojih lastnostih tekmuje z lahkimi bencini in kerozinom, v plinastem stanju pa nudi kot vsak plin možnost natančne in enostavne regulacije ob visoki stopnji ekonomičnosti.

Začetki oskrbe s plinom v Sloveniji segajo že desetletja nazaj, vendar je plin za široko potrošnjo postal zanimiv šele v zadnjih desetih letih. V zadnjem času poteka intenzivna plinifikacija z zemeljskim plinom v vseh večjih slovenskih mestih in krajih. Tam, kjer iz ekonomskih razlogov izgradnja plinovodnega omrežja za oskrbo z zemeljskim plinom ni upravičena, pa se širi uporaba utekočinjenega naftnega plina.

 

Dobro je vedeti

Ob prehodu na plin nam pomaga tudi država. Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo Slovenski ekološki projekt, s katerim zagotavlja ugodne kredite za prehod na čiste, ekološko sprejemljive vire energije. Med ekološko sprejemljive vire energije spada tudi oskrba z utekočinjenim naftnim plinom butan – propan. Država nam torej pomaga, da prihranite denar, ki ga porabljate za onesneževanje okolja. Kredite dodelujejo v skladu z javnimi razpisi, sledijo si neprekinjeno, zato vloge oddamo kadarkoli. Prejmejo jih lahko vsi kreditno sposobni prebivalci Slovenije. Imajo nizko obrestno mero in daljši čas odplačevanja – do šest let za občane in samostojne podjetnike, za pravne osebe pa 10 let.

Z njim lahko pokrijemo do 80 % investicije. Skupna vsota sredstev, ki je namenjena za te kredite je 700 miljonov SIT.

 

Denar lahko porabimo:

*  priklop na plinsko omrežje;

*  posodo, v kateri shranjujemo utekočinjeni naftni plin;

*  nakup opreme, potrebne pri zamenjavi starih ogrevalnih sistemov;

*  dela pri odstranitvi starih sistemov in namestitvi novega;

*  ureditev dimnika;

 

Ali ste vedeli ?

Da je po predpisih vsak porabnik plina - lastnik hiše, stanovanja, podnajemnik ali upravnik  hiše dolžan skrbeti za tehnično neoporečna plinska trošila in plinske napeljave za glavno plinsko požarno pipo.

 

 

 

2. PROBLEM – BOJAZEN PRED PLINOM

 

Največ pomislekov, ki se pojavljajo ob širjenju uporabe plina, se nanašajo na varnost uporabe in zanesljivost preskrbe s plinastimi gorivi. Med ljudmi vlada mišljenje, da je plin nevaren. Predvsem se ga bojijo zaradi eksplozij.Usposobljeni ljudje s plinom postopajo strokovno in tako odpravijo možnost nesreče. Pa vendar se ljudje kljub strahu s plinom igrajo sami – menjajo tesnila, cevke, regulatorje, ali še huje – zastarelo opremo sploh ne menjajo. Od tod pa izvira nevarnost, katere se vsi tako bojijo.

 

 

Moj odgovor

 

Plin je popolnoma varen energent, če smo pri izvedbi napeljave, postavitvi plinohrama in ob uporabi plina upoštevali vse predpisane varnostne ukrepe. Varnostne ukrepe pri uporabi utekočinjenega naftnega plina predpisuje posebni pravilnik, podjetje TATAMI pa vam zagotavlja maksimalno upoštevanje varnostnih predpisov pri postavitvi plinohramov in izvedbi plinske napeljave. Plin je naravno brez vonja, zato mu neprijeten vonj ( odorant ) dodajajo, da ga lahko hitro zaznamo, če pride do uhajanja.

 

 

Nevaren nam je le, če ne upoštevamo nekaj osnovnih pravil ravnanja;

 

i  Vsa plinska trošila ki jih vgrajujemo, imajo ustrezna potrdila o kakovosti in varnosti                        obratovanja.Enako velja za druge materiale in sklope plinske napeljave.

i  Vsak inštalaterski mojster, ki napeljuje plinsko napeljavo, mora imeti ustrezno izobrazbo. Če          izpoljnjuje te zahteve, dobi pooblastilo za opravljanje del od distributerja plina in upravne              enote občine. Seznam  pooblaščenih inštalaterjev je na razpolago pri vašem distributerju.

i   Za izvedbo plinske napeljave obstajajo Slovenski  tehnični predpisi, ki skrbijo za visoko                 stopnjo varnosti in rokovanja s plinom. Strokovnjak vam jamči, da ob svojem delu te                     predpise upošteva.

i   Pooblaščeni dimnikarski mojster pregleda najmanj enkrat letno neoporečnost odvoda dimnih         plinov od vseh plinskih trošil, ki so pri vas priključena na dimnik.Vonj, ki vzbuja pozornost,           skrbi za to, da takoj zaznate plin, če pušča že v najmanjših količinah.

 

Skrbite za napeljavo !                                                                                                                

Plinska napeljava mora biti negovana. Zato občasno preglejte, kakšna je. To velja posebno tedaj, ko napeljava že več let služi svojemu namenu in se je ponekod na njej  pojavila tudi rja. Prosimo, bodite posebno pozorni na mesta, kjer plinska napeljava poteka:

i  Skozi zidove in stropove;

i  Vzporedno z drugimi napeljavami ali jih križa;

i  V vlažnih in neprezračenih prostorih (npr. v kopalnicah, pralnicah...)

 

 

Tudi bojazen o nezanesljivi oskrbi je zaman, saj je slovensko plinovodno omrežje napajano iz dveh neodvisnih virov, na jugozahodnem delu iz Alžirije in na severovzhodnem delu iz Rusije. Uporabnike propan butana pa uspešno zadovoljujejo sosedje iz Hrvaške (Reka, Ivanič Grad, Sisak)

 

 

Pustite, da dela na plinski napeljavi in trošilih opravljajo samo pooblaščeni inštalaterji in serviserji distributerja plina. NE OPRAVLJAJTE TEH DEL SAMI ! 

 

 

 

3. UPORABA TNP

 

Uporaba plina je neomejena, enostavna in praktična. Zaradi izrednih lastnosti ga uporabljamo tako v zasebnih hišah in stanovanjih, kot tudi v obrti ( keramičarstvo, cvetličarstvo, svečarstvo, gostinstvo in turizmem, pekarstvo, slaščičarstvo), industriji in kmetijstvu. Omogoča nam nemoteno preskrbo z energijo, njegovo skladiščenje zavzema malo prostora, zaradi velikih izkoristkov pa so tudi stroški uporabe manjši. Sodobna tehnologija nam omogoča, da si lahko udobje plina privoščimo, kjerkoli želimo. Velika izbira plinskih naprav in raznolikost sistemov nam omogoča izbrati najprimernejšo rešitev za naše potrebe. Plin butan – propan je shranjen v različnih posodah, predvsem v jeklenkah ter malih in velikih plinohramih, ki ne onesnažujejo in nam v primeru vgradnje pod zemljo ne odvzemajo dragocenega prostora -zemljišča. Uporaba plinskih naprav je enostavna, regulacija je zanesljiva, izredno transparentna je tudi poraba plina, s tem pa tudi izračun nastalih stroškov. S plinom hitro dosežemo željeno temperaturo, ker pa ob njegovem izgorevanju ne nastajajo škodljive snovi, prah ali celo delci, je obraba plinskih gorilnikov manjša, podobno nizki pa so tudi stroški vzdrževanja. Ne glede na to za kaj ga uporabljamo, nam plin vedno ponuja maksimalni izkoristek ( 85% - 95%) vložene energije in sredstev.

 

 

 

 

 

V gospodinjstvu

V gospodinjstvu je najbolj razširjena uporaba plina za kuhanje, pripravo tople sanitarne vode in ogrevanje prostorov.

 

Kuhanje – plinska jeklenka

Za kuhanje običajno uporabljamo kombinirani električno plinski štedilnik na propan butan.

Kuhanje s plinom ima v primerjavi z drugimi načini kuhanja številne prednosti:

-         možnost kuhanja z maksimalno močjo takoj po vklopu;

-         brezstopenjska regulacija plamena;

-         enostavna uporaba in optična kontrola delovanja;

-         ni izgub zaradi ohlajevanja kuhalne plošče po končanem kuhanju.

Jeklenka je namenjena manjšim uporabnikom. Vsem dobro znane so jeklenke za uporabo v gospodinjstvu. Vedno jo uporabljamo le za manjša trošila in v primerih, ko potrebujemo premični vir energije. Izdelane morajo biti absolutno plinotesno, debelina njihovih sten pa mora biti tako velika, da brez nevarnosti za eksplozijo lahko vzdrže visoke tlake tudi pri padcih in udarcih med prevozom. Plinske jeklenke imajo lahko različno prostornino ( 1,2,5,10,20,40,50,60 litrov, običajna 40 l).

 

Priprava tople vode

Uporaba plina za pripravo tople sanitarne vode je primerna iz več razlogov:

-         hitra priprava;

-         želena temperatura;

-         manjše toplotne izgube, nemotena preskrba.

 

Plinska trošila za pripravo tople vode delimo na :

-         Pretočne grelnike tople vode; toplo vodo pripravljamo po pretočnem sistemu na želeno temperaturo. Primerni so za pripravo manjše količine tople vode oz. manjše število iztočnih mest. vgrajeni morajo biti čim bližje iztočnih mest, torej v kuhinji ali kopalnici, da so toplotne izgube zaradi razvoda čim manjše.

-         Akomulacijske grelnike; toplo vodo pripravljamo na zalogo v vgrajenem bojlerju neposredno s plinskim grelnikom. Prostornina bojlerja je različna glede potrebe.

-         Kombinirane grelnike, ki so namenjeni za ogrevanje stanovanja z obtočnim sistemom, medtem ko poteka priprava tople vode na enak način kot pri pretočnih ali akomulacijskih grelnikih.

-         Specialne plinske kotle, ki so namenjeni za ogrevanje; priprava tople vode poteka posredno v prigrajenem hranilniku toplote. Takšen način je primeren za večje sisteme in enodružinske hiše, ki imajo več porabnikov tople vode.

 

Centralno ogrevanje

-         obtočni plinski grelnik, ki ima v svojem ohišju vso pripadajočo regulacijsko in varnostno opremo in je primeren za ogrevanje posameznih stanovanj;

-         kombinirani plinski grelniki z obtočnim sistemom za ogrevanje stanovanja in pretočnim ali akomulacijskim načinom priprave tople vode;

-         specialni plinski kotli z atmosferskimi ali tlačnimi gorilniki. Lahko so litoželezni ali jekleni, poljubnih nazivnih moči in različnih konstrukcij;

-         kombinirani kotli za centralno ogrevanje (olje – plin) s prigrajenim gorilnikom glede na izbrano vrsto goriva, kar omogoča dokaj enostavno predelavo obstoječega oljnega kotla.

 

Plinohram

S plinom se oskrbujemo tudi s pomočjo plinohramov, ki jih namestimo ob hiši oziroma ob gospodarskem objektu. S plinohramom lahko ogrevamo enega ali več objektov, ob čemer se poraba meri za vsakega porabnika posebej.

Plinohrami ob objektu ali v objektu, nam omogočajo črpanje plina kot vira energije tudi tam, kjer ni plinskega omrežja. Plinohrami so valjaste oblike, lahko so ležeči ali pokončni. Postavimo jih lahko v prostor ali na prosto, saj so tovarniško preizkušeni na tlaku 25 barov, njihova površina pa je protikorozijsko zaščitena s svetlo odbojno barvo. Na prostem lahko stojijo na vrtu, v bližini stanovanjskega objekta ali na dvorišču. V objektih pa so lahko postavljeni v opuščeni garaži ali v posebej za to zgrajenem prostoru.Lahko so vkopani v zemljo ali pa so prosto stoječi. Lahko so tudi obdani s protipožarnim zidom ali pa ne. Postavitev plinohrama določi projektant, ki upošteva vse potrebne varnostne ukrepe in predpisane varnostne razdalje. Projektant bo hkrati, po osebnem izračunu porabe energije in razpoložljivega prostora v vrtu, izbral najprimernejši plinohram. Plinohrami so izdelani ob upoštevanju strogih standardov.Vsi imajo potrebno varnostno, merilno ter manipulativno opremo.

 

Skupaj se lahko postavi do 5 plinohramov kapacitete po 1000 kg, oziroma 3 plinohrame s kapaciteto po 2000 kg. Velikost in število postavljenih cistern je seveda odvisna od potrebe posameznega primera. Povezava plinohrama s fiksno instalacijo je izvedena iz armirane zvijave cevi za visoki tlak. Fiksna instalacija zajema zaporni ventil, regulator tlaka, varnostni ventil za nizki tlak in manometer. Vsi elementi so nameščeni v kovinski omarici z možnostjo zaklepanja. Od kovinske omarice, ki je lahko nameščena na zidu, samostojno na posebnem stojalu oziroma na kakšni drugi opori, je speljana plinska cev do objekta v zemlji na globini najmanj 60 cm: po objektu pa poteka vidno do trošila.

 

Ko se odločimo za plinsko ogrevanje, si na upravni enoti priskrbimo:

¬  lokacijsko dovoljenje ( priglasitev del oziroma potrdilo, da priglasitev ni potrebna ),

­  potrdilo o lastništvu objekta, najemna pogodba ali soglasje skupnosti stanovalcev,

®  na pristojnem dimnikarskem podjetju boste dobili potrdilo o ustreznosti dimnika in dimovodnih      naprav.

 

TATAMI vam pomaga in svetuje pri pridobitvi projekta ( PGD – PZI ) za izvedbo plinske instalacije. S pomočjo te dokumentacije si od pristojnega občinskega organa pridobimo soglasje za postavitev plinohrama na zemljišču. Z leti smo opazili, da se vse več ljudi odloča za najem plinohrama. Najemnina znaša 20 DEM mesečno in vključuje tudi stalno vzdrževanje in servisiranje plinohrama. Vsakih pet let ga je potrebno atestirati, kar pomeni dodaten strošek, kar znaša 80.000,00 SIT. Če je plinohram v najemu, pa te stroške krije distributer.

Varnostne razdalje morajo znašati najmanj ( razdalje v m )

 

                                                                      od priključkov             od plašča

 

- odprtine lastne ali sosednje zgradbe                                      3                            1,5

- meje sosednjega zemljišča                                                    3                            1,5

- odprti plamen, vir vžiga                                                         3                              3

- javna cesta, železnica                                                3                            1,5

- kleti, jaški, odprtine pod zemljo                                            3                            1,5

 

- avtocisterna pri praznjenju                                                    3                            1,5

 

Vir: Uradni list RS

Če je zgradba s slepo steno na robu zemljišča, se razdalje lahko zmanjšajo na 0,6 m. Razdalja med rezervoarji in okrog njih mora znašati najmanj 0,6 m. S postavitvijo požarnih zidov se varnostne razdalje lahko zmanjšajo za polovico. Ograja okrog rezervoarjev pri lokaciji na prostem običajno ni potrebna. Plinohrami so lahko postavljeni na utrjena kompaktna tla brez vnetljivega materiala v bližini.

 

Lokalna plinska omrežja

Ta omrežja se lahko napeljujejo v gosto naseljenih območjih, kjer se za uporabo plina odloči večje število uporabnikov. Uporabniki se oskrbujejo s plinom za vsakodnevno uporabo iz lokalnega plinovodnega omrežja, ki je priključen na enega ali večje število plinohramov.

Pline vedno pretakamo po ceveh, ki so za  kratke razdalje izdelane iz mehke gume, za večje razdalje pa so jeklene. Take kovinske plinovode polagamo v zemljo, nameščamo jih tudi na nosilne stebre, da so tako vedno dostopni za kontrolne preglede. V industrijskih zgradbah jih pritrjujemo na notranjo stran zidov, v stanovanjskih zgradbah pa jih polagamo v zidove.Po predpisih, ki veljajo za instalatersko stroko, morajo biti plinovodi najprej preizkušeni na trdnost s predpisanim vodnim tlakom, ki mora biti običajno za polovico večji kot je obratovalni tlak plina, sicer pa z nekim minimalno predpisanim tlakom. Po tej preizkušnji na trdnost pa morajo biti plinovodi preizkušeni še na plinotesnost s kakim nevtralnim plinom ali tudi zrakom, ker nam voda sama, četudi pod tlakom, ne pokaže vseh finih prepustnih mest. Prepustna mesta potem poiščemo z milnico in čopičem .

 

Pomembno za plinovode

ä  Plinovodi z obratovalnim tlakom do 25 bar, na katerih je treba variti, morajo biti iz snovi, ki se       da variti.

ä  Za plinovode z obratovalnim tlakom nad 25 bar, je treba uporabljati cevi, katrih uporabnost je        posebej dokazana.

ä  Pri plinovodih za gorljive pline z obratovalnim tlakom 16 bar in več, kot tudi za močno strupene       pline, morajo biti spojke izdelane tako, da tesnilo ne more biti iztisnjeno iz svojega ležaja.

ä  Pri plinovodih za gorljive ali močno strupene pline ki prehajajo v objekte, mora obstojati                možnost, da se jih zapre iz varnega mesta.

 

Namestitev plinovodov

ä  Plinovodi morajo biti nameščeni tako, da so zavarovani pred nevarnimi tresljaji, založitvijo,            ogrevanjem in korozijo. Morajo biti najmanj 1m oddaljeni od podzemnih kablov. Plinovode          je treba namestiti z lahkim naklonom, da je omogočeno varno izpraznjevanje.

ä  Plinovode za gorljive in oksidirajoče pline, ni dovoljeno polagati skupaj v isti jarek.

ä  Plinovodi za gorljive ali močno strupene pline ne smejo biti speljani skozi prostore, v katerih           se ljudje stalno zadržujejo.

 

Plinovodi so danes vsi varjeni, ker je plinotesnost s tovrstnim spajalnim načinom zagotovljena.

V industriji plinovode zaradi boljšega pregleda tudi barvamo z razpoznavnimi barvami. Barve so standardizirane. Kisikove vode vedno barvamo modro, acetilenske belo, z rumeno barvamo vod plinske faze TNP, z zeleno barvo barvamo vod tekoče faze TNP, z rdečo pa odduške varnostnih ventilov. Tudi PE cevi, ki jih rabimo pri plamenskem varjenju in rezanju, so obarvane, da jih lažje ločimo med seboj. Notranji premeri cevi so normirani, da se dobro prilegajo prav tako normiranim tulcem.

 

4.PRIMERJAVE ENERGENTOV

 

Zaradi izrednih lastnosti velja plin za enega najbolj priljubljenih virov energije. Pri izgorevanju plina nastaja najmanj škodljivih snovi, gori brez ostanka in ne onesnažuje okolja. Plin ne sprošča vonja, prahu in delcev ter ne ogroža talnice. Zaradi teh lastnosti velja plin za človeku in okolju prijazen vir energije, katerega uporabo vedno bolj spodbuja tudi država.

 

Nastajanje škodljivih snovi ( g/kWh )

 

 

Vir: zloženka BUTAN PLIN

 

Ne glede na to, za kaj ga uporabljamo, nam plin vedno ponuja maksimalni izkoristek vložene energije in sredstev. Plin nam namreč omogoča enostavno regulacijo porabe, izogibanje izgubam in izredno učinkovito izgorevanje, saj je izkoristek  85% - 95%.

 

Kot vir energije je TNP :

-          33% učinkovitejši od zemeljskega plina;

-      33% učinkovitejši od kurilnega olja;

-      39% učinkovitejši od premoga;

-    150% učinkovitejši od lesa;

 

Plin in njegova visoka kalorična moč:                               1 kg propana ustreza:

Propan  (1 kg )                         12,8 kWh                              3-6 kg lesa

Zemeljski plin (1m3)                  9,5 kWh                                1,5 – 2 kg premoga

 

Mazut ali olje ( 1 l )                  10,0 kWh                               1,33 l olja

Premog, antracit, koks ( kg )       9,9 kWh max                       12,8 kW elektrike

Les ( 1kg )                                 5,5 kWh

 

 

Vir: zloženka BUTAN PLIN

 

Plin pomeni prihranek

Z obnovitvijo ogrevanja v starogradnji in z namestitvijo plinskih trošil lahko prihranimo 20% do 30% stroškov za ogrevanje. Plin je energetsko močan vir, zato nam visoke rezultate ponuja ob manjši porabi. Uporaba plina je toliko bolj zanimiva, ker prehod na ta vir energije finančno spodbuja država z zagotavljanjem ugodnih posojil.

 

 

 

Cena koristne energije ( SIT/kWh )

LES                          6,2

PREMOG               10,8

KURILNO OLJE      8,2

ELEKTRIKA          18,3 –10,8

UNP                         5,9

 

Vir: Gradbeni inštitut ZRMK, julij – avgust 1999

 

 

 

 

Privzeti podatki:

Kurilnost olja:                                              9,73 kWh/liter

Kurilnost plina PBZ:                                    13,96 kWh/ m3

Kurilnost zemeljskega plina:                         10,00 kWh/ m3

Kurilnost UNP:                                           30,15 kWh/ m3

Kurilnost UNP:                                            12,79/kWh/kg

 

 

 

 

 

 

 

 

SPLOŠNO O PRODAJI IN TRENDU PRODAJE UNP V SLOVENIJI KONČNIM POTROŠNIKOM  - ( podatki GIZ )

 

 

Prodaja po segmentih jeklenka - rezervoar

 

 

 

Vir: GIZ

 

Skupna prodaja v jeklenkah ( t.i. gospodinjski plin ) se iz leta v leto zmanjšuje. Upad prodaje 1-3%

 

letno je posledica pospešene plinifikacije z zemiljskim plinom oz. UNP v malih rezervoarjih ali preko mikro plinskih postaj. Večji del prodaje ( preko 30% ) so že prevzeli bencinski servisi, ki običajno imajo boljši dostop do samega skladišča in primernejši urnik obratovanja.

Vse pomembnejši delež ( preko 15% skupne prodaje v jeklenkah ) prevzema t.i. tekoča faza – plin za pogon viličarjev, kar bi veljalo upoštevati v naših razvojnih načrtih.

 

V razvitih državah EU se zaradi ekoloških prizadevanj vse bolj širi upraba UNP za pogon motornih vozil ( mestni promet…), kar se predvideva tudi za naš trg, še posebej, če bo država v doglednem času vzpostavila mehanizme, ki bi stimulirali rabo UNP za pogon. Ta segment, ki je trenutno še v velikem upadanju ( praktično se v Sloveniji proda manj kot 500 t ) je potencialno zelo zanimiv.

 

Prodaja UNP v rezervoarju v Sloveniji narašča po letni stopnji 8 do 12%. Tudi v naslednjih 3-5 letih lahko pričakujemo podobno rast povpraševanja nato pa umiritev. Razlogi so v pospešeni plinifikaciji z zemeljskim plinom, oz. širitvi plinskega omrežja na osnovi pridobljenih koncesij za večja stanovanjska naselja, obrtne cone oz. večje industrijske uporabnike.

 

 

 

5  ZAKLJUČEK

 

Plin je čist in ni strupen. Velja za človeku in okolju prijazen vir energije. Pri izgorevanju plina nastaja najmanj škodljivih snovi, gori brez ostanka in ne onesnažuje okolja. Ne sprošča smradu, prahu, pepela ali trdnih delcev. Ne ogroža talnice, zato ukrepi za zaščito pitne vode niso potrebni.

 

Utekočinjen naftni plin ponuja udobje in nam za desetletja vnaprej reši probleme preskrbe z viri energije. Sodobna tehnologija nam omogoča, da si ga kot vir energije privoščimo kjerkoli, tudi zunaj urbanih središč. Utekočinjeni naftni plin namreč ni nujno vezan na plinsko omrežje, kot naprimer zemeljski plin, s katerim naftni plin zaradi podobnih lastnosti radi primerjamo.

 

Plin je varčen in hkrati radodaren. Toplotni izkoristek plina je večji kot pri premogu ali nafti. Izgorevanje je mogoče uravnavati z natančno in zanesljivo nastavitvijo plinskih naprav. Plin omogoča takojšnjo maksimalno moč pri kuhi, ogrevanju prostorov in vode. Zato pri plinu nimamo izgub, ki nastajajo pri ohlajanju. Ker plinske naprave zahtevajo le malo prostora, nam uporaba tega vira energije pomaga prihraniti tudi dragoceni stanovanjski prostor. Merilci na plinskih napravah nam omogočajo stalen pregled nad nastalimi stroški, ob tem pa so stroški vzdrževanja minimalni. Z namestitvijo plinskih trošil prihranimo tudi do 30% stroškov, ki smo jih v starogradnji porabili za ogrevanje.

 

Prehod na prijazen vir energije finančno spodbuja tudi država z zagotavljanjem ugodnih posojil, saj je plin ekološko primerno gorivo. Sodi med cenejše vire energije, njegova cena  pa tudi v prihodnosti ne bo bistveno narasla.

Vse to prispeva k varčevanju z energijo in k varčevanju vašega denarja:

več energije in manj stroškov.

 

 

KAJ VAS BO GRELO JUTRI ?

 

 

DVOMOV NI VEČ!

Avtor: Nataša Felicijan